Adela Milčinović

Adela Milčinović
Rojstvo	14. december 1879({{padleft:1879|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:14|2|0}}) Sisek, ZDA
Smrt	18. junij 1968({{padleft:1968|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:18|2|0}}) (88 let) New York
Državljanstvo	SFRJ  Kraljevina Jugoslavija  SHS  Cislajtanija
Poklic	pisateljica, prevajalka, publicistka, novinarka, učiteljica

Adela Milčinović, hrvaška pisateljica, * 14. december 1879, Sisak, Hrvaška, † 18. junij, 1968, New York.

Biografski podatki

Adela Milčinović je bila avtorica hrvaškega rodu, ki se je s svojimi proznimi in dramskimi teksti zapisala med pomembnejše jugoslovanske avtorice z začetka 20. stoletja. Svojo poklicno pot je pričela s študijem na učiteljišču v Zagrebu. Poročena je bila s književnikom Andrijo Milčinovićem, s katerim je celo objavila prvo zbirko kratke proze Pod branom (1903). Med letoma 1899 in 1902 sta zaradi njegove službe učiteljevanja živela na podežeju v Zdencih blizu Slavonskega Broda. Podeželsko življenje je dobilo kasneje, ko je avtorica živela v tujini, mnogo izrazov v njenem pisanju. Leti 1903 in 1904 sta z možem preživela v Hamburgu in v Münchnu, kjer je Adela obiskovala tečaj umetnostne zgodovine in književnosti. Vseskozi je iz tujine poročala o pomembnejših kulturnih in družbenih dogodkih iz Evrope, kar so ji objavljali v domačem časniku Narodne novine.

Po vrnitvi domov je med letoma 1904 in 1915 živela v Zagrebu, kjer je postajala vse bolj družbeno angažirana v svojem delovanju. Leta 1914 je na lastno pest odšla v Rim, ki je bil takrat žarišče revolucionarnega duha, da bi vzpostavila kontakt med tamkajšnjim jugosovanskim odborom in domačo vlado. Med letoma 1918 in 1920 je delala kot podsekretarka finančnega oddelka v Narodnem vijeću ter pomagala v Univerzitetni biblioteki pri urejanju in katalogiziranju dela arhiva jugoslovanskega odbora. Hkrati pa se je Milčinovićeva vse bolj angažirala kot borka za pravice žensk v okviru Narodne ženske zveze, Mednarodne zveze za pravico do glasovanja žensk in za zaščito otrok v Rimu (1923) ter v Mednarodni skupnosti žensk v Washingtonu (1925). Prav tako jo je zanimal problem izseljencev v ZDA, kamor se je v tridesetih letih preselila, ter aktivno posegla v problematiko. V času 2. svetovne vojne je pisala za Glas Amerike v srbo-hrvaškem jeziku.

Leta 1953 se je v New Yorku tudi upokojila. Leta 1968 je tam tudi umrla.

Periodika

Avtorica je svojo literarno pot utrla predvsem z mnogimi objavami kratkih proznih del v pomembnejših časopisih s področja bivše Jugoslavije tistega obdobja, kot so bili karlovško Svijetlo, Domaće ognjište (časopis za izobraževanje žensk), sarajevska Nada ter v revijah kot so Vijenac, Savremenik in slovenski Ženski svet.

Bibliografija pomembnejših del

• Pod branom: Pripovijetke. Zagreb: Tisak Mile Maravića, 1903. [Objavila skupaj z Andrijo Milčinovićem]
• Naše ženske škole i kako nam koriste. Zagreb: Lastna naklada, 1904.
• Ivka: Pripovijetke. Zagreb: Tisak Mile Maravića, 1905.
• Dragojla Jarnevićeva: Životopisna studija. Zagreb: Izdanje Hrvatske knjižare i industrije papira, 1906.
• Bez sreće: Drama. Zagreb: Izdanje MH, 1912.
• Sjena: Novela. Zagreb: Lastna naklada, 1919.
• Gospođa doktorica: Pripovijetka. Zagreb, b.z., 1919.
• Novele. Zagreb: Naklada Stjepan Kugli, 1921. [Prva knjiga: Nedina ljubav , *Tajna, Mati; Druga knjiga: Roman gospojice Maje,
• Noči; Tretja knjiga: Listići iz dnevnika, On i »on«; Četrta knjiga: S prozora, Naši razgovori, Pjesma Solweige, Sinovljeva baština].

Viri

• Miroslav Šicel: Ivana Brlić - Mažuranić, Adela Milčinović, Zdenka Marković: Izabrana djela. Zagreb: Matica hrvatska, 1968. [Pet stolječa hrvatske književnosti].